Predstavitev slovenskega zdravstvenega sistema

Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelih univerzalnega dostopa, solidarnosti in socialne pravičnosti. Uveljavljen je bil po letu 1992 in omogoča skoraj vsem prebivalcem dostop do osnovnih zdravstvenih storitev prek obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Sistem je organiziran na treh ravneh:

• Primarna raven: Zdravstveni domovi, družinski zdravniki in patronažna služba.
• Sekundarna raven: Splošne bolnišnice in specialistične ambulante.
• Terciarna raven: Univerzitetni klinični centri (UKC Ljubljana, UKC Maribor) in visoko specializirane ustanove.

Slovenija ima 64 zdravstvenih domov, 24 javnih lekarn, 10 splošnih bolnišnic in 2 Univerzitetno klinična centra. V Sloveniji je v zdravstvu zaposlenih več kot 45.000 oseb, če štejemo zdravnike, medicinske sestre, administrativno osebje, tehnike in druge strokovnjake. Zdravnikov pa je med 7.500 in 8.000.

Poglejmo si nekaj kazalnikov, ki so odsev kakovosti slovenskega zdravstvenega ekosistema: Leta 2022 je bilo pričakovano trajanje življenja v Sloveniji 81,3 leta, kar je nad povprečjem držav članic EU po poročilu OECD Health. Slovenija je v istem letu za zdravstvo namenila 9,6 % BDP, kar je približno na ravni evropskega povprečja, vendar pa izdatki na prebivalca, prilagojeni za kupno moč, ostajajo nižji v primerjavi z državami, kot so Avstrija, Nemčija in Francija.

Kje je Slovenija nad povprečjem EU?

• Umrljivost zaradi ozdravljivih bolezni: Je nižja od povprečja EU, kar kaže na učinkovito sekundarno in terciarno zdravstveno oskrbo.
• Dostopnost do osnovne zdravstvene oskrbe: Osnovna mreža je razmeroma dobro razvita, z visoko stopnjo zavarovanosti prebivalstva.

Če nadaljujemo: Okoli 74 % vseh zdravstvenih izdatkov je bilo financiranih iz javnih virov, kar je primerljivo z EU povprečjem, pri čemer se po reformi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja leta 2024 ta delež pričakuje nad 85 %. Učinkovitost sistema se kaže v nižji umrljivosti zaradi ozdravljivih bolezni glede na EU, medtem ko je preprečljiva umrljivost višja – pri čemer največji izzivi ostajajo bolezni, povezane s kajenjem (zlasti pljučni rak), ter zlorabo alkohola.

Kljub temu da je zdravstveni sistem še vedno na visoki ravni, je ob enem pod velikim pritiskom, kar se kaže v dolgih čakalnih dobah, pomanjkanju kadra in starajoči infrastrukturi.

Na tem področju so ključne tudi inovacije v zdravstvu, ki prispevajo k cenejšim in bolj učinkovitim metodam diagnostike ter zdravljenja, optimizaciji procesov dela ter boljši organizaciji.