
Nova generacija tehnologij omogoča nadzor in prilagajanje terapije v realnem času, digitalizirane rešitve pa sladkorno bolezen postavljajo direktno v roke uporabnika.

Število oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji vztrajno narašča – leta 2023 jih je bilo zabeleženih približno 149.000, kar predstavlja skoraj 7 % odraslih prebivalcev med 20. in 79. letom starosti. Kar 90–95 % primerov predstavlja sladkorna bolezen tipa 2, tip 1 pa 5–10 %. Zaradi visokega bremena za posameznike, družbo in zdravstveni sistem postaja nujna uvedba rešitev, ki omogočajo zgodnje odkrivanje, učinkovitejša zdravila in bolj povezano oskrbo.
K temu vse bolj prispeva napredek tehnologije (senzorji za merjenje glukoze, inzulinske črpalke in AI) močno izboljšujejo natančnost zdravljenja in olajšujejo vsakodnevno obvladovanje bolezni. Raziskave potrjujejo, da te rešitve ne prinašajo le boljših glikemičnih izidov, ampak imajo tudi velik potencial za preoblikovanje diabetološke oskrbe v prihodnosti.
Pametna inzulinska pisala
Sledijo odmerkom inzulina, povezujejo se z mobilnimi aplikacijami in omogočajo natančnejše spremljanje terapije brez dodatnega administriranja ročno.
Sistemi za neprekinjeno merjenje glukoze (CGM)
CGM naprave zagotavljajo podatke o ravni glukoze v realnem času. Napredni hibridni zaprti sistemi (AID) avtomatizirajo regulacijo inzulina, kar izboljšuje stabilnost glikemije.
Telemedicina in AI podporno odločanje
Zbiranje podatkov v EHR, uporaba umetne inteligence za analizo vzorcev in razvoj napovednih podpornih orodij za personalizirano obravnavo.
Aplikacije za upravljanje bolezni
Uporabniku prijazne aplikacije združujejo vnos hrane, glukoze in insulina ter nudijo izračune bolusa, poročila in opomnike.


Obvladovanje sladkorne bolezni ni pomembno le zaradi podaljševanja življenja, temveč tudi zaradi njegove kakovosti. Vsakodnevno spremljanje glukoze in skrb za prehrano pogosto povzročata psihološki pritisk (diabetes distress). Nove tehnologije, kot so sistemi za kontinuirano merjenje glukoze (CGM), dokazano zmanjšujejo obremenjenost, krepijo samozavest pri obvladovanju hipoglikemij in povečujejo zadovoljstvo z zdravljenjem.
Možnost deljenja podatkov v realnem času pa daje občutek varnosti in podpira čustveno dobrobit. Tako sodobne rešitve ne dodajajo le let življenju, temveč tudi življenje letom.

Prihodnost obravnave sladkorne bolezni bo usmerjena k timskemu in digitalno podprtemu pristopu, kjer večina posvetov poteka virtualno, podatki pa so dostopni tako bolnikom kot zdravnikom. To krepi enakopravnost in aktivno vlogo bolnika pri zdravljenju.
Vizija odlične oskrbe temelji na potrebah ljudi s sladkorno boleznijo, integriranih zdravstvenih podatkih in tehnologijah za avtonomno, natančno in personalizirano terapijo. Da bo to mogoče, pa bodo nujni tudi sodobni, na vrednosti temelječa zdravljenja in modeli financiranja (NavTez/ VBHC).